Z osamosvojitvijo Slovenije so nastale tudi nove navijaške skupine. Takrat je bil to nekakšen navijaški boom, ki je sledil še iz časov bivše države, ko so na tem območju skorajda v vsakem mestu rastle nove navijaške skupine. Tudi Slovenija pri tem ni bila nobena izjema, skorajda vsako mesto, ki je imelo klub v 1. slovenski ligi (prva sezona je štela 21 ligašev) je imelo svojo organizirano navijaško skupino, čeprav mnogi niso zdržali več kot eno leto.
V prvem prvenstvu samostojne Slovenije so bili največji klubi v Sloveniji Maribor, Olimpija, Koper, Izola, takoimenovana velika četvorka, in z navijaškega stališča, so bile tudi tekme med temi 4 klubi derbiji tudi na tribunah.
RIBARI Izola - dobri so bili po številu, pirotehniki, bili so kopija italijanskega stila navijanja. Bili so antižabari, imeli pa so tudi obalni derbi z Koprom, kjer so se dogajale tudi prave male vojne med njimi in koprčani. So pa bili obojni navijači - nekoliko presenetljivo, a vendarle - enotni, kadar je na obali gostovala Olimpija. Takrat so ponavadi skupaj napadali ljubljanske navijače. Z propadom izolskega nogometnega kluba so počasi izumirali tudi Ribari, kasneje so se znali pojaviti tudi na kakšni rokometni tekmi izolskega kluba.
TIFOZI Koper - V začetku samostojne Slovenije so bili pravgotovo najbolj zanimiva navijaška skupina. Temparament navijačev Kopra takrat je bil podoben mariborskemu (ko smo osvojili prvi naslov prvaka). Ljudje so živeli za NK Koper, imeli so takrat največji transparent, največji celo na ozemlju bivše države. Pirotehniko so imeli daleč najboljšo od vseh ostalih skupin v Sloveniji, kar niti ni bilo presenetljivo, saj so s pomočjo koperske Luke in bližnjega Trsta zlahka tihotapili ogromne količine pirotehnike na slovensko območje. Njihovo takratno vodstvo je celo nabavljalo veliko količino bakelj za delije iz Beograda. Kasneje so pomagali pri nakupi in tihotapljenju bakel tudi Violam. Skratka, bili so navijaška skupina, ki je uživala določen ugled in bila popularna na ozemlje cele bivše države. Kakor hitro se je njihovo takratno vodstvo umaknilo iz stadiona, tako hitro je v Kopru izumiralo tudi navijaštvo. Naslednje generacije Tifozov so imele voljo, ampak jim skupino ni uspelo vrniti na pota stare slave.
GREEN DRAGONS Ljubljana - O Green dragonsih se praktično vse ve, njihova zgodovina je bolj ali manj poznana. Zmotno je bilo njihovo prepričanje, da so daleč najboljša in organizirana skupina, kateri drugi naj ne bi bili kos, a se je hitro pokazalo da so v veliki zmoti. V jesenskem delu sezone 91/92 jih skorajda ni bilo na štadionih. Začeli so z gostovanjem v Medvodah, v Maribor na prvi derbi niso prišli. Pozabili so, da imajo vsi mladi, ki so še včeraj hodili iz vseh krajev Slovenije navijat za Olimpijo (ko je še ta bila v prvi yu ligi) danes svoj klub in svoje mesto. Dovčerajšnji kameradi v navijaški skupini so jim postali presenetljivo ali pa tudi ne postali nasprotniki. Prvič so jim zobe pokazali na derbiju v Izoli, Izola - Olimpija. Takrat so se Ribari in Tifozi združili in najavili črne dneve za ljubljanske navijače, saj so komaj preživeli gostovanje v Izoli. Viole so jim prvič pognale strah v kosti v sezoni 92/93.
BLACK GRINGOS Murska Sobota - Pripadniki nekoliko čudne prekmurske naveze "BBB-Torcida Murska Sobota" (isti transparent je bil izobešen na prijateljski tekmi slovenske reprezentace v MS leta 1990) so se združili v skupino Black gringos - destroyers Muska Sobota. Za to skupino velja, da so bili na stadionih dobri prva 3-4 leta v samostojni Sloveniji, kot pa v poznejših 90ih, saj jih pokopalo zanašanje na staro slavo. Z njimi so Viole prvo leto bile na nož, potem je sledilo neko premirje, ki je trajalo leto in pol, tega so Viole prekinile na tekmi v MS.
TROTTERS Novo Mesto - Skupina, ki je zaradi svojih bedarij, alkohola in incidentov, po 2 sezonah praktično umrla na sceni. Z njimi so Viole imele nepozabne incidente v Mariboru na tekmi Maribor - Studio D, to je bila praktično njihova zadnja tekma v njihovi zgodovini. Policija je izvajala teror nad njimi, in na majhnost Novega mesta se je veliko njihovih članov prestrašilo in končalo svoje poslanstvo na štadionih. Ostalo je nekaj najbolj zagrizenih. V prvih letih so Viole z njimi gojili težke neprijateljske odnose, trottersi so v Maribor hodili navijat z drugimi navijaškim skupinami (black gringos, green dragons). Kasneje so Viole v Novem mestu razbile njihovo skupino, ki še je preživela, vzeli so jim njihov udarni transparent, to pa je tudi bilo praktično izumrtje novomeških navijačev.
RED STEELERS Jesenice - skupina, ki je bila zelo dobra na hokeju v letih 92,93,94, predvsem na derbijih z Olimpijo. Bili so pravi antižabarji in z njimi so Viole gojile dobre stike, saj so znali prit v Ljubljano in navijat z nami na derbijih proti Olimpiji, Viole pa so jim obisk vrnile na hokeju na derbiju med Olimpijo in Jesenicami leta 1993
CELJSKI GROFJE Celje - skupina, ki je že od svojih začetkov bila izdajatelj Štajerske, saj so se javno postavljali na stran Green dragonsov in v Mariboru med GD stali za tablo štajerska jajca. Njihova era je trajala kvečjemu eno leto, bila je to skupina brez duše, bili so vse možno samo pravi zagrizeni celjani ne. Bili so člani GD, BBB itd. Od vseh omenjenih skupin so nastali zadni. Njihova krsta tekma je bila proti Izoli v Celju, na tej tekmi je bilo 10 Viol zaradi gostujočuh Ribarjev. Viole so na tej tekmi vodili navijanje za celjane iz za njih prižigali dimne bombe, saj si sami v strahu pred policijo niso upali. Za zahvalo so mesec dni kasneje skupaj z ljubljanskimi navijači prišli navijat v Maribor in izdali Štajersko. Hitro so razpadli in ostale generacije nikoli več niso uspele dvigniti nivo navijaštva v Celju na primerno raven.
To je postalo kot pravilo v večini mest. V ostalih mestih so se pojavile manjše skupine, ki so bile aktivne le tu in tam. Bili so npr. na eni tekmi pa potem leto, dve več nikjer, pa spet eno tekmo pa spet nič... Gorgone Lendava, Crazy boys Zagorje, Red Tigers Ljubljana, Torcida Trbovlje. Skupno vsem naštetim skupinam je bilo, da so znali uporabljati nalivno pero in list papirja, ter preko groženj v KZN (v ekipi) provocirati Viole, katerim se na tekmi ni bilo težko prikazati, vendar od vseh silnih groženj praktično nikoli ni bilo fizičnih kontaktov niti prisotnih domačih navijačev. Za poživitev slovenske navijaške scene so ogromno skrbeli v časopisu Ekipa, saj so veliko pozornost namenjali vsem navijaškim skupinam po Sloveniji. Žal je iz leta v leto scena postala čedalje bolj siromašna...