V svoji prvotni podobi, je bil mariborski nogometni klub ustanovljen leta 1919, in sicer 28. junija, ko so v kavarnici Jadran, na sedanji Partizanski cesti, ustanovili 1. slovenski športni klub Maribor ( 1. SSK Maribor ). V prvi tekmi, 19. julija 1919, so izgubili proti Herthi, in sicer 1 : 4, prvo zmago, pa so dosegli proti SK Aero iz Maribora 7. septembra 1919, in sicer s 7 : 5. Svoje igrišče so dobili sele leta 1920 v Ljudskem vrtu, pri ureditvi le-tega pa so pomagali tudi nogometaši.

Med obema vojnama so v slovenskem nogometu dominirali ljubljanski klubi, Mariboru pa je naslov uspelo osvojiti le trikrat, 1931, 1933 in 1939. Po II. svetovni vojni je kot naslednik 1. SSK Maribor zaživel FD Maribor ( Fiskulturno društvo Maribor ). V prvi tekmi po vojni se je FD Maribor 23. septembra 1945 srečal s FD Železničarjem. Tekma se je brez zmagovalca končala z 0 : 0. Od leta 1949 je FD Maribor tekmoval pod imenom Branik, 12. julija 1952 pa so v Ljudskem vrtu slovesno odprli nov stadion. V sezoni 1953 / 54 je Branik nastopal v 2. zvezni ligi, leta 1960 pa so morali, zaradi afere z zastrupljeno hrano, klub razpustiti.

Nogometni klub Maribor Pivovarna Laško, v podobi, v kakršni je sedaj , je bil ustanovljen 12. decembra 1960, njegov prvi predsednik pa je bil dr. Srečko Koren.

Prvo tekmo je novoustanovljeni klub odigral z mestnim tekmecem Kovinarjem in ga premagal z 2 : 1. V Novi Gorici je 12. marca 1961 NK Maribor Branik odigral prvo prvenstveno tekmo in premagal domačine z 2 : 0. V naslednji sezoni je skozi kvalifikacije prišel v zahodno skupino 2. zvezne lige, po petih letih igranja v tej ligi, pa so se vijoličasti pod vodstvom trenerja Simuniča uvrstili v 1. jugoslovansko ligo.

V prvi ligi so debitirali v Skopju, kjer so se z Vardarjem razšli z izidom 1 : 1, edini zadetek pa je dosegel Maras. 27. avgusta so v prvi tekmi pred domačimi gledalci odpravili Proleter iz Zrenjanina s 3 : 0. Zadetke so dosegli Kranjc, Arnejčič ter Binkovski. V isti sezoni so gledalci v Ljudskem vrtu prvič videli derbi z Olimpijo. Zbralo se jih je kar 13 000, tekma pa se je končala brez golov. Po petih letih igranja v prvoligaski konkurenci, kjer so v 166 tekmah dosegli 40 zmag, 57 neodločenih izidov in 69 porazov, z razliko v zadetkih 166 : 270, so izpadli nazaj v drugo ligo. Vrnitev med najboljše jugoslovanske klube jim nikoli več ni uspela. Po enem letu v republiski ligi, je Maribor Branik med letoma 1976 in 1981 nenehno igral v drugi ligi. Iz druge lige so ga leta 1981 izključili zaradi afere " žoga ". Do razpada Jugoslavije je Maribor igral izmenično v drugi in medrepubliški ligi.

Odkar nastopa v novoustanovljeni Slovenski nogometni ligi, je bil Maribor sedemkrat prvak, petkrat pa je osvojil pokal Nogometne zveze Slovenije. V vseh letih od 1991 naprej, pa nastopa tudi v evropskih pokalih. V prvi evropski sezoni je najprej v predkolu PPZ izlocil Hamrun Spartans ( MLT ) z izidoma 4 : 0 ter 1 : 2. V prvem kolu ga je nato izločil Atletico Madrid z dvema zmagama in sicer 3 : 0 in 6 : 1.

Naslednje leto je v prvem kolu pokala UEFA izločil romunsko Glorio Bistrito ( 0 : 0 in 2 : 0 ), v drugem pa izpadel proti Borussiji Dortmund, izida tekem pa sta bila 0 : 0 in 1 : 2.

V prvi sezoni tekem pod žarometi v Ljudskem vrtu je Maribor v predkolu PPZ z dvema zmagama izločil Normo Talin ( EST ), izida 4 : 1 in 10 : 0, nato pa v prvem kolu klonil proti Austriji Dunaj ( 1 : 1, 0 : 3 ).

Leto kasneje je v predkolu pokala UEFA izločil latvijski Skonto Riga ( 0 : 1 in 2 : 0 ), kasneje pa izgubil z Olympiakosom, poraza 0 : 2 in 1 : 3.

V letu 1996 je Maribor tekmoval v pokalu Intertoto ter dosegel naslednje rezultate:
- Maribor Branik : Austria Dunaj 3 : 0
- FC Keflavik : Maribor Branik 0 : 0
- Maribor Branik : FC Copenhagen 0 : 1
- FC Orebro : Maribor Branik 4 : 1

V letu 1997 se je Maribor poskušal uvrstiti v ligo prvakov, kar pa mu ni uspelo. V prvem predkolu je premagal Derry City iz Irske, izida 1:0 in 2:0. V drugem predkolu pa ga je izločil Bešiktaš v Mariboru z rezultatom 1:3 za Bešiktaš, potem ko je Mariboru Teatanicu uspel pravi podvig v Carigradu, kjer je uspel remizirati (0:0).

V prvem kolu pokala UEFE pa ga je izločil sloviti Ajax z rezultatom 1:1 in 9:1, tako da se je uspešna sezona Maribor Teatanica končala z grenkim priokusom.

Mariborčani so v sezoni 1998/99 kot državni prvaki Slovnije v kvalifikacijah za Ligo prvakov najprej pomerili z Litvansko Karedo. Čeprav na papirju niso bili favoriti, so že v daljni Karedi slavili s 3:0, na domačem igrišču pa so le potrdili premoč in se drugič zmagali z rezultatom 1:0. Spet so prišli do praga Lige prvakov, zadnja stopnica se je imenovala PSV Eindhoven, nekdanji evropski klubski prvak. Še enkrat so vijoličasti potrdili izjemno formo na domačem igrišču in senzacionalno, a zasluženo slavili z 2:1. Z velikimi željami in pričakovanji so potovali na Nizozemsko in tam se enkrat več šokirali domačine. Dalibor Filipovič je v prvem polčasu naše nogometaše popeljal v vodstvo, Damjan Gajser pa je v drugem delu zadel vratnico. Toda vse skupaj ni bilo dovolj, bogati domačini so slavili v podaljšku s 4:1.

V zadnji evropski sezoni pa so se dogajale sila čudne stvari. NK Maribor Teatanic, kot se je takrat ekipa imenovala v evropskih tekmovanjih, čeprav so medtem že prevzeli ime glavnega sponzorja Pivovarne Laško, je postal hit evropskih nogometnih igrišč. Moč mož v vijoličastem je na svoji koži najprej občutil belgijski prvak KRC Genk, ki je v Ljudskem vrtu stopil na petardo (5:1 v korist Maribora Teatanica). V povratni tekmi je že vse kazalo, da bo Genk nadoknadil visok zaostanek, naše mostvo je ostalo 30 minut pred koncem z igralcem manj, toda srce je odločilo. KRC Genk je slavil pirovo zmago (3:0), na mariborskem letališču pa je zgodaj zjutraj junake pričakalo 500 navijačev. V tretjem predkolu Lige prvakov se je naš klub pomeril z močnim Olympique Lyonom, Sonny Anderson pa je bil sploh prvi brazilski reprezentant, ki je stopil na igrišče v Ljudskem vrtu. Toda Lyon je doživel še večjo katastrofo kot pred njim belgijski Genk. Vijoličasti so slavili že v prvi tekmi v Lyonu z 1:0, doma pa jih je pričakalo 3000 navijačev. Liga prvakov se nam je nasmihala, napetost v mestu je rasla. Če bi imeli možnost, bi prodali tudi 30.000 vstopnic, saj so se pred blagajnami zgrinjale več sto metrov dolge kolone, nekateri navijači pa so pred stadionom celo prespali. NK Maribor Teatanic je proti Lyonu odigral svojo najboljšo tekmo v vsej svoji zgodovini. Z izjemnima zadetkoma Šimundže in Balajiča so naši nogometaši slavili z 2:0. Maribor je gorel, nogomet je postal najpomembnejša stvar v mestu, ki je bilo obarvano v vijoličasto. Na žrebu za Ligo prvakov se je naš klub znašel v skupini z Laziem, Bayerjem iz Leverkusna in Dinamom iz Kijeva.

Prvo tekmo je NK Maribor Teatanic odigrali v Kijevu in še enkrat šokirali Evropo. Zmagali smo z zadetkom Šimundže z 1:0. Na letališču v Mariboru je našo ekipo pričakalo 3500 razpoloženih navijačev. Nepozabno! Ostali rezultati v Ligi prvakov so bili : Maribor Teatanic : Bayer (L) 0:2, Lazio : Maribor Teatanic 4:0, Maribor Teatanic : Lazio 0:4, Maribor Teatanic : Dinamo Kijev 1:2 in Bayer (L) : Maribor Teatanic 0:0. V skupini A smo končali na četrtem mestu s 4-imi osvojenimi točkami, v nadaljnje tekmovanje pa sta se uvrstila Lazio in Dinamo iz Kijeva. Sanjska sezona 1999/2000 bo ostala z zlatimi črkami zapisana v zgodovini mariborskega in slovenskega nogometa.

Z vstopom v novo tisočletje so pričakovanja kluba in navijačev zelo narasla, vendar se je klub moral raziti z najuspešnejšim trenerjem v zgodovini kluba z Bojanom Prašnikarjem, kar pa ekipe ni zmedlo, saj so četrto šampionsko zvezdico dosegli z rekordnim naskokom v zgodovini slovenskih prvenstvev po osamosvojitvi - najbližji zasledovalec je na koncu prvenstva zaostajal kar za 19 točk. Ekipa, ki je leto poprej dosegla največji uspeh v zgodovini sodelovanja slovenskih klubov v evropskih pokalih, je poleti 2000 proti neatraktivnem moldavijskemu Zimbruju (v gosteh 0:2, doma 1:0) padla že na prvi oviri, kar je precej razočaralo celo armado vijoličastih navijačev. Mladi in dokaj neizkušeni trener Kek je bil kaj kmalu zamenjan, na njegovo mesto pa je prišel hrvaški strateg Šušak, s pomočjo katerega pa so vijoličasti kljub celoletnemu lovljenju najhujšega rivala - ljubljanske Olimpije na koncu prvenstva sezone 2001 pred več kot 10.000 gledalci v Ljubljani vendarle slavili. Nepozabno vzdušje, ki ga je ustvarila armada več kot 3000ih vijoličastih navijačev je nogometašem Maribora dalo krila in vijoličasti so prinesli že 5. zaporedno šampionsko zvezdico v Maribor. Po pozabljenem bolečem porazu leto poprej je vijoličaste čakala nova preizkušnja v evropskih pokalih, a je bil škotski velikan Glasgow Rangers premočna ovira, tako da so vijoličasti vnovič razočarali svoje navijače. Na trenersko mesto je še drugič vskočil stari-novi trener Matjaž Kek, vendar tudi v drugo le za kratek čas, saj se je v klub zopet vrnil Bojan Prašnikar, kar je navijačem vijoličastem dalo vnovično upanje, da se v evropskih pokalih nogometaši Maribora znova dobro odrežejo. 6. zaporedna šampionska zvezdica je bila proslavljena na spektakularen način, saj so vijoličasti v zadnjih krogih dobesedno osmešili vse nasprotnike. Žreb v kvalifikacijah za ligo prvakov jim je namenil ciprski Apoel, katerega je Maribor na prvi tekmi premagal z 2:1 vendar prednost ni zadostovala saj so jih ciprski nogometaši na povratni tekmi premagali s 4:2. Vnovično prezgodnje slovo iz evropskih pokalov, je razbesnilo vijoličaste navijače, klubske strukture so se resno zamajale, kar je pomenilo nepreklicno slovo ljudi, ki so nekaj let poprej imeli velike zasluge za uvrstitev v ligo prvakov. Še tretjič je za krmilo vijoličaste barke vskočil Matjaž Kek, kateremu je skupaj s svojimi igralci spomladi leta 2003 uspel neverjeten met, saj so nadoknadili več kot 10 točk prednosti in na nepozabni tekmi predzadnjega kroga pred več kot 9000 navijači v prav zadnjih minutah prinesli v vitrine Ljudskega vrta že 7. zaporedno šampionsko zvezdico. Evropski pokali in kvalifikacije za uvrstitev v ligo prvakov so prinesli hrvaški Dinamo, do katerega pa so imeli nogometaši Maribora imeli preveč spoštovanja in po remiju (1:1) na prvi tekmi v Ljudskem vrtu in vodstvu z 1:0 na povratni tekmi na koncu po lastni naivnosti izgubili z 2:1 in se vnovič (prezgodaj) poslovili od evropskih pokalov. V nadaljevanju sezone, so nogometaši Maribora bili bitko za naslov državnega prvaka še z dvema preostalima kluboma, in imeli pred zadnjim krogom vse niti za osvojitev že 8. zaporednega prvenstva v svojih rokah. Vijoličasti, ki so pred zaključnim drugim polčasom še bili novi/stari državni prvaki so na koncu izgubili in tako končalo najdaljšo vladavino na slovenskem nogometnem prostoru po osamosvojitvi. V uteho je klubu ostal osvojen naslov pokalnih prvakov, kar je nogometašem Maribora po nekaj letih prineslo sodelovanje v pokalu UEFA, v katerem pa so po ligi prvakov vnovič preskočili kakšno oviro, pri čemer pa se lahko največ zahvalijo boginji Fortune. Najprej so v prvem predkrogu kvalifikacij za uvrstitev v skupine pokala UEFA premagali makedonski Sileks (0:1 in 1:1), v drugem predkrogu pa bili boljši od Budučnosti iz Banatskega dvora, jugoslovanskega drugoligaša. V Beogradu kjer je bilo na štadionu Partizana prvo srečanje so vijoličasti slavili z 2:1, na povratnem srečanju pa s slabo predstavo razočarali svoje navijače, izgubili z 0:1, a je to vendarle bilo dovolj za preboj v naslednji krog. Prvo kolo pokala UEFA in hkrati odločilno srečanje za uvrstitev v eno izmed 8ih skupin, kar bi bilo dokaj primerljivo z uvrstitvijo v ligo prvakov je prineslo merjenje moči z italijansko Parmo. Vijoličasti so na prvem srečanju v gosteh zaigrali nadvse hrabro in že v samem začetku povedli, vendar je italijansko moštvo v nadaljevanju prišlo do rezultatske prednosti dveh zadetkov, katero so pa vijoličasti znižali na en sam zadetek zaostanka, potem ko so zadeli v sodnikovem podaljšku. Dobre predstave v Parmi vijoličasti v domačem prvenstvu praviloma niso ponovili, saj so iz tekme v tekme igrali čedalje bolj slabše, kar je razbesnilo navijače, ki so glasno zahtevali odstop trenerja. Klubski prostori so konec avgusta 2004 bili zasedeni s strani z navijačev in trener Kek se je še tretjič predčasno moral posloviti iz položaja trenerja prvega moštva - nasledil ga je Branko Horjak - drugič za krmilom vijoličastih - vnovič po skoraj 10ih letih.