Mura v prvi sezoni slovenskih prvenstev še ni bila velik rival vijoličastim, so pa na tekmo jesenskega dela(Maribor je zmagal z 2:0) skupaj s prekmurskim klubom prišli prekmurski navijači Black Gringos (poleg njih je obstajala še skupina Destroyers MS), katerih pa Viole takrat niso pričakovale, tako da je bil prihod prekmurskih ultrasov malce nepričakovan. Black gringosi so bili na vzhodu Ljudskega vrta, bližnjih srečanj med skupinama ni bilo.

Sredi aprila 1992, je sledilo gostovanje Maribora v MS, Viole so seveda morale vrniti obisk iz jesenskega dela. Teden dni pred tekmo se je odvijala debata v KZN (kotiček za navijače v Ekipi), v stilu kaj hočejo Viole, da gringosi so v Mariboru bili, in da jih nič ni noben poskušal napast, provokacija je seveda vodila Viole k napovedi, da v MS brez oklevanja pridejo. Tekma je bila med tednom (sreda) in ker Viole niso dobile busa, so se vseeno odločili da gredo na tekmo v lastni režiji, saj jih je vodila misel, da spomladi morajo biti prisotni na vseh tekmah. Zbor je bil pri spomeniku, zbralo se je okoli 15-20 Viol, kljub temu da so vedeli da busa ne bo. Med takrat prisotnimi večina še ni imela vozniškega dovoljenja, kaj šele lastnega avtomobila, tako da so se Viole odločile da gredo na tekmo z redno avtobusno linijo. To je bilo takrat v Sloveniji prvič, da je katera skupina odšla na tekmo na takšen način. 5-6 Viol se je zaradi pomanjkanja denarja odpravilo na štop, ostali so zbrali zadnji denar za enosmerno vozovnico do MS. S sabo so Viole vzele 5 starih velikih zastav, katere so dobili od kluba, zaradi majhnega števila zbranih navijačev jim ni bilo najlažje pri srcu, so pa bili pripravljeni na vse, saj so drug v drugega maksimalno zaupali. Z veliko zamudo so Viole končno prispele v MS in počasi so se peš odpravili do stadiona ob glasnem skandiranju in navijanju za Maribor. Ko so prispeli na stadion jih je policija namestila za gol, takrat še ni bilo tribun v MS, vsi so stali ravno pri zemlji in ograja je bila visoka zgolj 1 meter. Kmalu so se jim pridružili še ostali, ki so prispeli s štopanjem na tekmo, ekipa se je komplet zbrala nekje na koncu prvega polčasa. Viole so se z domačimi navijači vseskozi verbalno spopadali in 2500 gledalcev, ki je bilo prisotno ob igrišču je bilo maksimalno sovražno nastrojeno proti peščici najzvestejših mariborskih navijačev. Čez nekaj minut je policija prišla do Viol in jim povedala, da jim varnosti ne morejo več zagotoviti (ni bilo sektorjev, niti ograj), prekmurci pa so pritiskali iz vseh strani. Malo pred koncem tekme so Black gringosi in ostali domači navijači nehali navijat in kmalu zatem dobesedno obkolili Viole. Viole pripravljene na vse so sicer imele ščit policijskega voda, katerega pa je v nastali situaciji bilo strah bolj Viol samih, saj so se mariborski navijači z pravo ploho kletvic namenjenih prekmurskim navijačem in obljubami za batine v Mariboru uspešno verbalno spopadali z gringosi. Po koncu tekme(Maribor je zmagal z 1:2) se je vidno prestrašena policija, ki ni bila kos razmeram odločila, da je "edina" rešitev za Viole, da zapustijo MS z igralci Maribora. Med odhodom do avtobusa, ki je prevažal igralce Maribora, so Viole, katerim v tem trenutku ni bilo lahko, doživele ploho kamenja, ki jim jo je namenil 20x, 30x številčnejši nasprotnik. Viole so nastali kaos preživele in dokazale da se nobenga ne bojijo. Bilo je zelo vroče gostovanje, celo eno najtežjih in najbolj vročih v zgodovini Viol. V Radencih so igralci in uprava proslavili zmago na večerji, medtem ko so se Viole odločile zapustiti avtobus in s štopanjem nadaljevali pot do Maribora. Vse prisotne je gnala samo ena želja in ena misel, da na prvi naslednji tekmi prekmurce čaka pekel v Mariboru.